Uživajte v nebranju

Kot vas večina verjetno ve, današnji računalniki razumejo le bitni jezik, ki mu pravimo tudi strojna koda (machine code). Če torej hočemo, da naš računalnik izvede neko nalogo ali opravilo, mu moramo to podati v obliki, ki jo razume, torej v enicah in ničlah. Ker pa nam, ljudem, razmišljanje v bitnem jeziku ni najbolj naravno (zaenkrat), se je pojavila potreba po nekem višjem, človeku bolj razumljivem jeziku (high-level language), ki ga nato lahko prevedemo v strojno kodo.

O strojni kodi govorimo kot o prvi generaciji programskih jezikov. Prvi korak k višjim programskim jezikom ter druga generacija programskih jezikov je zbirni jezik (assembler), ki pa še vedno zahteva ogromno znanja ter razumevanja o delovanju računalnika. Kmalu pa so se začeli pojavljati prvi pravi višji programski jeziki (trejta generacija), najprej modularni ter kasneje objektni programski jeziki. Kaj torej je višji programski jezik? Višji programski jezik nam omogoča, da računalniku podajamo ukaze ter naloge z vsakdanjimi izrazi, kot sta recimo beri in piši. Omeniti velja, da obstajajo tudi programski jeziki četrte generacije, kamor ponavadi uvrščamo programske jezike za delo s podatkovnimi bazami (naprimer SQL) ter programski jeziki pete generacije, kjer je večji poudarek na vizualnem delu kot pa na samem programiranju (primi in povleci vmesnik).

Zelo kratka zgodovina C++

Konec sedemdestih je Bjarne Stroustrup (takrat inženir pri Bell Labs) začel eksperimentirati z razširitvijo zelo razširjenega programskega jezika C. Programski jezik C++ je nadgradnja programskega jezika C, nekatere dodatke pa je Bjarne Stroustrup črpal iz že obstoječih jezikov, kot sta Simula67 ter Algol68. Ime C++ se prvič pojavi v letu 1983, v drugi polovici osemdesetih let pa C++ doživi korenite spremembe. Leta 1989 je pod okriljem ANSI (American National Standards Institution) organizacije ustanovljen oddelek za standardizacijo programskega jezika C++ (J16), kmalu zatem pa ustanovijo tudi ISO (International Standardization Organization) oddelek za mednarodno standardizacijo. Specifikacije standarda so tudi zamrznili za naslednjih pet let, dovoljene spremembe so le popravki morebitnih napak.

Mah, saj to že vemo mar ne?

#include
using namespace std;

int main ()
{
cout << "Spank 'ma Wookie!";
return 0;
}